Poraba energije za obratovanje hiše

Hiša “Moja” je v uporabi že več kot leto dni. Bivanje v njej predstavlja maksimum ugodja, ki zadovoljuje človekove bivanjske potrebe. Ves ta čas sem skrbno popisoval števce na kompaktni ogrevalno-prezračevalni napravi ter števec za porabo električne energije. Električna energija je tudi edini energent , ki poganja naprave v naši hiši.
S popisovanjem sem pričel z 23. 10. 2009, ko je pri nas prvič termostat zaznal padec temperature v prostoru pod 21 stopinj. Končni popis sem napravil 23. 10. 2010.
Nekaj podatkov:
Seštevek položnic za plačilo električne energije za obdobje enega leta je znašal 1.056 €, kar je povprečno 88 €/mesec. 
Podrobnejši podatki:
- ogrevanje 186 €/leto
- topla sanitarna voda 181 €/leto
- prezračevanje 68 €/leto
- razlika v strošku je gospodinjska elektrika, se pravi: luči, TV, pečica, hladilnik, …
Ob pričetku letošnje kurilne sezone sem dvignil temperaturo na napravi na 22 stopinj, da vidim koliko bo to vplivalo na strošek električne energije.

DVD o nizkoenergijski in pasivni gradnji

Prikaz nizkoenergijske in pasivne gradnje zdaj tudi na DVD-ju.
Junija letos je podjetje Xella porobeton SI izdalo DVD s prikazom nizkoenergijske in pasivne gradnje na primeru Ytong hiše Moja. Vsi, ki vas zanimajo podrobnosti in značilnosti tovrstne gradnje, lahko naročite brezplačni izvod na spletni strani:

NE2YH “Moja” je zgrajena

Napočil je trenutek, ko lahko objavim fotografije končnega izgleda naše nizkoenergijske hiše. Spodnje tri slike prikazujejo zahodni del hiše z vhodom, nadstrešnico za avtomobila in lopo z ekstenzivno zeleno streho. Vsi pomožni objekti so konstrukcijsko ločeni od same hiše in ne prebadajo toplotnoizolacijskega ovoja hiše.

Spodaj: Pogled na jugozahodno fasado z velikimi steklenimi površinami in drsnimi senčili ter prostrano teraso.

Pogled na hišo z vzhodne strani. 

Prva preizkušnja: Zimska idila 20. december 2009, -20 °C.

Zaščita pred poletnim pregrevanjem_drsna senčila

Velik del jugozahodne fasade naše hiše je v skladu s smernicami pasivne in nizkoenergijske gradnje v velikih steklenih površinah. Ta del fasade je popolnoma odprt in brez nadstreškov. V poletnem času bi brez ustreznega senčenja težko ohranili ugodno bivalno klimo v notranjosti hiše. Za preprečitev pregrevanja smo na jugozahodno fasado namestili drsna senčila na vodilih, ki se samodejno krmilijo s pomočjo motorjev in vremenske postaje.
Vremenska postaja pošilja podatke o trenutnih vremenskih razmerah, tudi o trenutnem položaju sonca centralnemu krmilnemu sistemu, ki se nahaja v hiši.
Poiskati dobavitelja takšnih senčil sploh ni bila tako enostavna naloga, kot sem si jo v začetku predstavljal. Domači proizvajalci raznih senčil so me samo debelo gledali, ko sem jim omenil drsna sečila in to samodejno krmiljena. Vsi so mi vztrajno ponujali rolete ali žaluzije.
Še zmeraj pa je obveljalo zlato pravilo, da beseda, da besedo in tako sem se začel ozirati po ponudnikih v tujini. Moja radovednost in želja, da svoj projekt izvedem, tako kot je zasnovan v projektu PZI, me je pripeljala do avstrijske pokrajine Vorarlberg do podjetja A.S.T (http://www.ast.eu/).
V podjetju, ki je specializirano za izdelavo raznovrstnih senčil so mi takoj priskočili na pomoč in skupaj smo rešili problem dobave senčil. Izbrali smo drsna senčila, ki preprečujejo direkten vdor sonca v bivalne prostore, hkrati pa so konstruirana tako, da propuščajo toliko svetlobe, ki omogoča normalno bivanje kljub temu, da so zaprta. Po naročilu so mi izdelali tudi fiksno cezuro iz aluminijastih lamel, ki smo jo namestili na vzhodni in zahodni fasadi. Drsna senčila in alu cezura je barvana v izbrani RAL barvi.

Sliki spodaj: Drsna senčila tečejo po posebnih vodilih, ki so s kotniki sidrana v zid. Kotnike smo pritrdili na posebna kockasta sidra, ki smo jih vgradili hkrati z izvedbo fasade. Ti sidrni elementi imajo isto toplotno prevodnost kot sama izolacija. Na ta način smo preprečili nastanek točkovnih toplotnih mostov, ki bi jih bilo v nasprotnem primeru kar trideset.

Slika spodaj: Pred montažo senčil smo morali izvesti finalno oblogo terase iz tropskega lesa. Na oknih nadstropja so enojna drsna senčila, na oknih pritličja pa dvojna drsna senčila. 

Slika spodaj: Detajl na terasi

Slika spodaj: Pogled na južno fasado z drsnimi senčili in vremensko postajo skrajno levo.

V  hišo smo se vselili v začetku avgusta, ko so bile temperature krepko čez 30 °C. Temperatura v hiši se načeloma nikoli ni povzpela čez 24 °C, upoštevajoč dejstvo, da v objekt nismo vgradili aktivnih hladilnih naprav in, da nismo pretiravali z odpiranjem oken na teraso. Prezračevalna naprava pa je čez noč prostore ohladila za stopinjo ali dve.

Blower Door test

V primeru naše gradnje smo test zrakotesnosti “Blower Door” izvedli dokaj pozno. Vsa obrtniška dela so bila že zaključena, tako, da izvedba korektur morebitnih netesnih mest niso bila več možna. Zanesel sem se pač na to, da smo  v fazi izgradnje vsa mesta, kjer bi lahko prihajalo do nekontrolirane izmenjave zraka dobro zatesnili.

Slika: Začasna zatesnitev vseh odprtin na fasadi, ki služijo dovodu in odvodu odpadnega zraka

Slika: Zatesnitev odprtine na dimniku

Slika: Namestitev merilnega aparata na vhodna vrata

Slika: Potek meritev

Ventilator z merilno napravo, ki v hiši usvtari podtlak/nadtlak smo namestili na vhodna vrata. Pri tlačni razliki 50 Pa smo dobili vrednost n₅₀=0,59 h^-1

Pričujoči rezultat nam potrjuje dejstvo, da je Ytong zaradi svoje edinstvene lastnosti izotropije, gradbeni material s katerim v masivnem načinu gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš lahko na dokaj enostaven način zgradimo zrakotesen objekt.
Kaj pomeni izotropija? Izotropija je lastnost materiala, da ima v vseh smereh enake karakteristike. V primeru porobetona Ytong je to toplotna prevodnost, tlačna trdnost, upor difuziji vodne pare, … 
Kakšne postopke smo uporabili, da smo izvedli zrakotesno ravnino sem sproti opisoval v posameznih fazah gradnje.

Vrednost investicije po posameznih vrstah del

Gradnja naše nizkoenergijske “2L” hiše je že v taki fazi, da lahko  posredujem stroške investicije, ki so prikazani po posameznih vrstah del.  Cene vsebujejo vse potrebne kalkulativne elemente (material, delo, transporti, energija, …) in so zgolj informativnega značaja. V cenah ni zajet DDV.

STANOVANJSKI OBJEKT

I. GRADBENA DELA

1. ZEMELJSKA DELA: 4.000 EUR
2. BETONSKA DELA: 10.000 EUR
3. TESARSKA DELA: 2.000 EUR
4. DELA S POROBETONOM YTONG: 22.300 EUR
5. ZIDARSKA DELA: 7.800 EUR  
6. OSTREŠJE: 4.000 EUR  
7. KANALIZACIJA: 2.900 EUR
8. FASADERSKA DELA: 18.000 EUR
GRADBENA DELA SKUPAJ: 71.000 EUR

II. OBRTNIŠKA DELA
1. KROVSKO-KLEPARSKA DELA: 5.500 EUR
2. KLJUČAVNIČARSKA DELA:
    – HEA nosilci, jekleni steber, menjalniki: 1.500 EUR
    – ostala dela (razne ograje): 1.100 EUR
3. MIZARSKA DELA:
    - stavbno pohištvo_okna+vhodna vrata: 19.000 EUR
    – notranja vrata: 4.800 EUR
    – terasa: 3.900 EUR
   – ostala mizarska dela: 2.300 EUR
4. DRSNA SENČILA+CEZURA_FASADA VZHOD IN ZAHOD: 15.000 EUR
5. KERAMIČARSKA DELA: 6.000 EUR
6. SUHOMONTAŽNA DELA
    (spuščeni stropovi, izolacija plošče nad nadstropjem, pohodni del podstrešja): 5.300 EUR 
7. TLAKARSKA DELA:
    – plavajoči estrih: 6.300 EUR
    – parket: 6.500 EUR
8. SLIKOPLESKARSKA DELA: 3.300 EUR
OBRTNIŠKA DELA SKUPAJ: 80.000 EUR

REKAPITULACIJA G+O_HIŠA: 151.000 EUR

NADSTREŠNICA-CARPORT+LOPA

I. GRADBENA DELA

1. ZEMELJSKA DELA: 780 EUR
2. BETONSKA DELA: 1.700 EUR
3. TESARSKA DELA: 600 EUR
4. ZIDARSKA DELA+FASADA_LOPA: 1.800 EUR
5. KANALIZACIJA: 800 EUR
GRADBENA DELA SKUPAJ: 5.680 EUR

II. OBRTNIŠKA DELA
1. KROVSKO-KLEPARSKA DELA: 4.000 EUR
2. KLJUČAVNIČARSKA DELA:     6.000 EUR
OBRTNIŠKA DELA SKUPAJ: 10.000 EUR

REKAPITULACIJA G+O_CARPORT+LOPA: 15.680 EUR

III. ZUNANJA UREDITEV: 23.000 EUR

SKUPNA REKAPITULACIJA DEL HIŠA+LOPA+NADSTREŠNICA: 189.680 EUR

IV. STROJNE INŠTALACIJE:

1. VODOVOD, KANALIZACIJA: 3.000 EUR
2. PREZRAČEVANJE, OGREVANJE, ZEMELJSKI KOLEKTOR: 29.400 EUR
STROJNE INŠTALACIJE SKUPAJ:32.400 EUR

V. ELEKTROINŠTALACIJE

1. JAKI, ŠIBKI TOK, INTELIGENTNA INŠTALACIJA, PREDPRIPRAVA ZA SONČNO ELEKTRARNO:
    - elektroinštalacija_hiša+lopa: 12.000 EUR
    – pametne inštalacije: 15.000 EUR

ELEKTROINŠTALACIJE SKUPAJ: 27.000 EUR

INVESTICIJA SKUPAJ: 249.080 EUR

 

 

 

Prezračevanje in ogrevanje_Final

Kot sem že v uvodniku enega izmed prejšnjih prispevkov omenil, si ugodnega in zdravega bivalnega okolja pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah brez sodobnega in učinkovitega prezračevalnega sistema ne moremo zamisliti. V zadnjem času se na tržišču vse bolj uveljavljajo t.i.  ”kompaktne” naprave. Tudi sam sem za svojo hišo izbral tovrstno napravo. 

Zgornji sliki prikazujeta “srce” energetskega prostora, kompaktno prezračevalno-ogrevalno napravo Aerosmart XLS, proizvajalca Drexel und Weiss. Naprava ima integrirano toplotno črpalko, “200 l” bojler sanitarne vode in prezračevalno enoto (rekuperator).
Princip delovanja naprave in njene tehnične podatke najdete na spletni strani proizvajalca oz. njegovega pooblaščenega prodajalca (http://www.drexel-weiss.at/ in http://www.ekoaktiv.si/

 Slika spodaj: mikroprocesorska krmilna naprava, ki krmili prezračevanje, ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

Slika spodaj: difuzor za dovajanje svežega zraka v prostor, tip STH 100.

Slika spodaj: difuzor za odvajanje izrabljenega zraka iz prostora, tip EFF 100.

Na spodnji sliki je črpalka  za črpanje deževnice iz zalogovnika za meteorno vodo. Deževnica se uporablja za izpiranje WC školjk in pranje perila.

Fasaderska dela

Izvedli smo drugi pomemben sklop toplotnoizolacijskega ovoja stavbe, to je izvedba toplotne izolacije zunanjih zidov. Predpriprave so stekle: izolacija je dostavljena na gradbišče, pričeli smo s postavljanjem fasadnega odra. Pričujoči prispevek bo dobil malo več poudarka na nekaterih detajlih, ki so značilni za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo, pri klasični gradnji pa ti niso prav pogosti.

Sestava konstrukcijskega sklopa zunanje stene je bila že predstavljena v prispevku z nazivom “Načrtovanje konstrukcijskih sklopov ovoja hiše”,  zato je v tem prispevku ne bom ponovno obravnaval.

 Izolacijo cokla smo lepili z dvokomponentno lepilno malto Roefix_Optiflex (spodnji sliki). Toplotna izolacija temelja sklenjeno prehaja v toplotno izolacijo zunanje stene.

 

Slika spodaj: detajl cokla pri panoramskem oknu. Toplotna izolacija prekriva okenski okvir 4 cm.

Toplotno izolacijska lamela Rockwool RP-PL deb. 16 cm na YTONG termo bloku debeline 40 cm.

Posebno poglavje pri izvedbi toplotne izolacije zunanjih zidov je bila izvedba podkonstrukcije za sidranje drsnih senčil na južni, vzhodni in zahodni fasadi. Podkonstrukcijo je namreč potrebno izvesti tako, da ne prebadamo toplotnoizolacijskega ovoja z materiali slabše toplotne prevodnosti. Na evropskem tržišču sem v ta namen izbrskal proizvod nemškega proizvajalca Dosteba. To so posebni elementi kockaste oblike z enako toplotno prevodnostjo kot toplotna izolacija. Izdelani so iz trde poliuretanske pene ter dobavljivi v različnih debelinah.
Link na proizvajalca: http://www.dosteba.de/. Dobavitelj za Slovenijo Roefix d.o.o. 

Na spodnji sliki so označene pozicije “Dosteba” elementov na južni fasadi.

Potek polaganja toplotne izolacije.

Dosteba elementi nad panoramskimi okni na južni fasadi.

Detajl ležišča sidrnih elementov UMP-ALU-Q. Elementi se najprej nalepijo z lepilno malto, ki jo tudi uporabljamo za lepljenje lamel. Ko lepilna malta doseže zadostno trdnost vsak element privijačimo s štirimi v ta namen priloženimi vijaki. Na te elemente lahko sidramo vodila za senčila, nadstreške , ograje, tende, ipd. S tem ukrepom smo se izognili nastanku toplotnih mostov, ki bi nastali kot posledica konvencionalnega pristopa reševanja podkonstrukcije.

Za sidranje fiksnih senčil na vzhodni in zahodni fasadi smo uporabili element-kotnik “Tra-Wik-PH”. Postopek montaže je isti kot pri sidrnih elementih UMP-ALU-Q. Spodnja slika prikazuje detajl pritrdilnega elementa v toplotni izolaciji.

Kot sem v tem blogu že večkrat zapisal mora biti toplotna izolacija ovoja stavbe sklenjena. Detajl na spodnjih slikah  prikazuje izvedbo napušča ter prehod toplotne izolacije zunanje stene v toplotno izolacijo strehe.    

Da smo brez težav nalepili lamelo v območju napušča, smo ta predel zaprli z YTONG ploščo debeline 5 cm in s tem preprečili nastanek toplotnega mostu. Najcenejša in kvalitetno zadovoljiva izvedba.

Napušč je zaprt in pripravljen za polaganje izolacijskih lamel. Iz slike so razvidne tudi pozicije “Dosteba” elementov nad okni nadstropja. Vsako senčilo je samodejno vodeno, zato potrebuje tudi dovod električne energije.

Polaganje toplotne izolacije na južni fasadi je zaključeno.

Pogled na toplotno izolacijo južne fasade z vsemi pritrdilnimi eleementi. Na tej fasadi smo vgradili 30 elementov.

Za lepljenje toplotne izolacije in izdelavo armirnega sloja smo uporabili Roefixovo lahko lepilno malto “Unistar-light”.

In še zaključni sloj Roefix “Silikon protect” v barvnih odtenkih, ki so razvidni s slike. Končni videz fasadi bodo dala drsna in fiksna senčila, montažo le-teh bomo izvedli na pomlad 2009.

Za konec še pogled na ekstenzivno zeleno streho lope.

Ometi, izolaterska dela in estrih

NOTRANJI OMET IN HIDROIZOLACIJA

Za notranji omet sem izbral mavčno-cementni omet Roefix 180, ki ga lahko uporabimo v vseh prostorih, mokrih in suhih.
Omet je pri NEH IN PH pri masivni gradnji zrakotesna ravnina, zato mora biti izveden natančno in v skladu s pravili stroke. Izdela se do roba talne plošče.

Sliki spodaj prikazujeta namestitev vogalnikov na notranji rob špalete ter zaščito okna s pomočjo samolepilnih letev in zaščitne folije.

Ometi so izvedeni. Tla v pritličju smo premazali z ibitolom, s tem so pripravljena za položitev hidroizolacije.

Hidroizolacija je položena, dokončno je izvedena tudi elektro inštalacija. Tla na terenu so pripravljena za polaganje toplotne izolacije.

TOPLOTNA IZOLACIJA TLAKOV

- Tla na terenu

Tla na terenu predstavljajo enega izmed konstrukcijskih sklopov toplotnoizolacijskega ovoja stavbe, zato smo mu posvetili posebno pozornost.

Izvedbena konstrukcijska sestava sklopa od znotraj navzven:

- parket na lepilu 12 mm
- mikroarmiran cementni estrih 6 cm
- cevi talnega gretja na PET foliji
- toplotna izolacija XPS (Styrofoam – Roofmate) 210 mm
- hidroizolacija

Toplotna prehodnost obravnavanega konstrukcijskega sklopa povzeta po PHPP07 znaša:

U=0,153 W/(m2K)

Na spodnjih slikah je prikazan potek izvedbe toplotne izolacije.

Tudi del tal, ki se nahaja pod stopniščno ramo smo skrbno izolirali.

Še končni izgled položene toplotne izolacije.

 - Tla nad ogrevanim pritličjem

Sestava tlaka:
- parket na lepilu 12 mm
- mikroarmiran cementni estrih 6 cm
- cevi talnega gretja na PET foliji
- kamena volna Rockwool 70 mm
- ETHAFOAM-zvočna izolacija 5 mm
- YTONG stropne plošče 200 mm
- Roefix 180 notranji omet 10 mm

Toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa znaša: U=0,297 W/(m2K).

Potek polaganja toplotne izolacije v nadstropju je prikazan na spodnjih slikah.

In končno še izdelava mikroarmiranega cementnega estriha debeline 6 cm.

Izgled zaglajene površine estriha.

Prezračevanje in ogrevanje_2

Dovodni zračni spiro kanali iz pocinkane pločevine po katerih se dovaja svež zrak v bivalne prostore so izolirani s toplotno izolacijo Armaflex debeline 13 mm, s tem ukrepom se prepreči nastanek kondenza v ceveh.

Spodnje slike prikazujejo omenjen postopek.

 

 

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

TALNO OGREVANJE_SISTEM EUROVAL_HARREITHER

Temperaturni režim talnega ogrevanja bo 30/27 stopinja Celzija. Sistem talnega ogrevanje bo priključen na kompaktno prezračevalno-ogrevalno napravo Aerosmart XLS.

Sliki spodaj: razvod cevi talnega gretja v pritličju (dnevni del)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sliki spodaj: razvod cevi talnega gretja v nadstropju (spalnica, hodnik, kopalnica)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zemeljski izmenjevalnik

Za potrebe toplotne črpalke (nazivna moč naprave 2,7 kW) črpamo zemeljsko toploto iz cevnega krogotoka po katerem se pretaka medij-slanica. V ta namen smo izvedli zemeljski kolektor-cevni prenosnik.
Izkopali smo tri kanale dolžine 50 m, globine 1,40 m. Kanali so med sabo oddaljeni cca. 1,20 m. V vsak kanal smo položili zanko dolžine 100 m iz PE cevi premera 25 mm. Cevi so obsipane z drobnim peskom deb. 0-2 mm. Kanali so zasuti z izkopano zemljino. Pričakovan odvzem toplote v mojem primeru je 25 W/m2. V tem prispevku hočem plastično prikazati laičnemu investitorju princip delovanja, zato se v strojniške detajle in opise ne bom spuščal.

Osnovne smernice, ki so bile upoštevane pri projektiranju zemeljskega kolektorja:
-  vlažna ilovnata tla
- deževnica ni odvedena s področja zemeljskega kolektorja, s tem ni preprečena regeneracija tal
- površina, kjer je zemeljski kolektor ne sme biti asfaltirana
- izogniti se moramo nasadom z globokimi koreninami
- mešanica sredstva proti zmrzovanju mora biti približno 30% in mora biti odporna do temperature      do – 15 stopinj Celzija. V nasprotnem primeru lahko pade specifično oddajanje toplote.

Slike spodaj prikazujejo izvedbo zemeljskega kolektorja