Zidanje zunanjih in notranjih nosilnih zidov pritličja

oktober 25, 2007

Pred pričetkom polaganje prve vrste zidakov smo temelje premazali z bitumenskim premazom, ter nanj položili horizontalno hidroizolacijo v širini temeljev. Na pripravljeno hidroizolacijo smo kot izravnavo temeljev položili sloj apnenocementne malte. Tako smo s pomočjo nivelirja dobili isto višino ter ravno podlago za položitev prve vrste zidakov.

Prva vrsta položenih termo blokov YTONG na zunanjem zidu pomeni tudi prekinitev toplotnega mostu med temelji in zidom. To smo dosegli z lastnostjo, ki se imenuje  zelo dobra toplotna izolativnost materiala in naredili t.i. “Toplotno peto”.

Isti efekt bi dosegli, če bi na pasovni temelj v širini zidu nalepili ploščo iz ekspandiranega penjenega stekla debeline 8 cm. Vendar je ta varianta prekinitve toplotnega mostu med temeljem in nosilnim zidom bistveno dražja. Ta postopek pri zidanju z YTONG-om ni potreben, se pa izvede, če zunanji zid zidamo iz opečnih blokov.

Prve tri vrste in vezava na notranji nosilni zid

Položene prve tri vrste in izdelana vezava vogalnika PZB 3 za notranji nosilni zid.

Porobetonske bloke med sabo lepimo z lepilno malto po celotni horizontalni in vertikalni stični ploskvi. Za zagotavljanje enakomernega nanosa lepilne malte, je nujno potrebno uporabljati v ta namen izdelane lopatice. Zid iz natančno lepljenih zidakov prekrit z ometom tvori zrakotesno ravnino. Potrebno je samo še zagotoviti tesne stike med posameznimi ravninami ovoja stavbe.

Na spodnji sliki je prikazan zelo solidno pozidan zid iz YTONG termo blokov.

Zid z atributom zelo solidne pozidave

Dobro videni obrisi hiše z zahodne strani

Hiša že kaže prve obrise. Nekakšna škatla. Mar ne?

Advertisements

Nosilna konstrukcija

oktober 18, 2007

Nosilna konstrukcija stanovanjske hiše je zasnovana tako, da zajema kar največ elementov gradbenega sistema YTONG.
Zunanji nosilni zidovi so iz termoblokov (TB) debeline 40 cm, ki bodo z YTONG stropno ploščo nad nadstropjem ter skupaj z apnenomavčnim ometom tvorili zrakotesno ravnino. Zrakotesna ravnina se zagotavlja na notranji strani toplotnoizolacijskega ovoja zgradbe in mora biti neprekinjena. Zrakotesnost je ključnega pomena pri gradnji nizkoenergijskih in pasivnih hiš, saj je prezračevanje teh objektov prisilno in kontrolirano. Vse postopke, ki jih bom uporabil za zagotovitev zrakotesne ravnine bom prikazoval sproti s fotografijami detajlov in spremno besedo. 

Notranji nosilni zidovi so iz zidnih blok (ZB) debeline 25 cm, predelne stene pa iz zidnih plošč (ZP) debeline 15 cm. Vertikalne vezi se izvedejo iz predizdelanih protipotresnih termo (zidnih) blokov PTB 8, PZB 1, PZB3. Odprtine na zunanjih zidovih premoščajo tipske preklade oz. preklade izdelane v “U”elementih, razen na južni steni, kjer so predvidene velike steklene površine. Na tej strani nad odprtinami v pritličju in nadstropju poteka kontinuirni AB nosilec dimenzij  30/20 cm, ki je na zunanji strani obložen z YTONG zidnimi ploščami deb. 10 cm. Na notranjih nosilnih zidovih so preklade nad vrati izdelane iz predizdelanih opažev “U” elementov. Opaž zunanjega roba plošče se izdela iz enostranskih opažev “L” elementov. Za opaž horizontalnih in poševnih vezi uporabimo “U” elemente širine 25 in 40 cm. 

Ploščo nad pritličjem in ploščo nad nadstropjem sestavljajo armirane stropne YTONG plošče širine 60 cm, debeline 20 cm in nosilnosti 3 KN/m2, ki se polagajo po sistemu pero-utor na pripravljena ležišča na nosilnih zidovih. Dolžine plošč so odvisne od razponov med nosilnimi zidovi in nosilci.

Nosilna konstrukcija poleg svoje primarne vloge-nosilnosti, tvori tudi osnovni izolativni ovoj stavbe, kar je vzrok odlične toplotne izolativnosti porobetona YTONG (lambda=0,13 W/m2K). Toplotna prehodnost golega zunanjega zidu je 0,308 W/m2K. Vertikalne in horizontalne vezi so obložene s porobetonom tako, da na zunanjenm ovoju stavbe ni vidnega armiranega betona.

Vgradnja posameznih elementov sistema YTONG bo sproti fotografsko domumentirana.  

Mimogrede, danes so mi dostavili prvo delno dobavo YTONG-a za zidanje pritličja.

 Prva delna dostava YTONGA


Temeljenje

oktober 12, 2007

Stanovanjska hiša bo temeljena na pasovnih armiranobetonskih temeljih. Pasovni temelji zunanjih nosilnih zidov so dimenzije 60/70 cm MB 20, notranjih nosilnih zidov pa 45/70 cm, MB 20.

Podložni beton

Podložni beton deb. 6 cm pod pasovnimi temelji

Na pripravljen podložni beton MB 15 se je pričelo z opaževanjem pasovnih temeljev, ter vezanje in polaganje armature. Hkrati so mi elektroinštalaterji položili valjanec za izvedbo strelovoda in ozemljitve. 

Opaževanje in vezanje armature

Pred betoniranjem temeljev smo poskrbeli, da so izvedeni vsi potrebni preboji v temeljih za: vodovodni priključek, hišno kanalizacijo in odprtini za potrebe ogrevalno prezračevalne naprave. Istočasno sem opravil prevzem položene armature temeljev, ter opozoril na določene pomanjkljivosti, ki smo jih odpravili pred betoniranjem.

Komprimiran tampon po tlaki v objektu

Komprimirano tamponsko nasutje pod tlaki v objektu

 

 


Pričetek gradnje-pripravljalna dela (ureditev gradbišča), zemeljska dela

oktober 5, 2007

Končno je prišel dan, ki bo označen kot uradni pričetek del na mojem gradbišču. To je sreda 3. 10. 2007. Na podlagi izvedene zakoličbe so izvajalci postavili profile. Sledilo je še postavljanje gradbiščne ograje, gradbiščne table z vsemi podatki o gradnji, izvajalcu, projektantu in nadzorniku. Uredili so še deponije za material in pomožne objekte (baraka za orodje, kontejner za vodstvo gradbišča, toaletni prostor-WC kabina) torej vse kar se pričakuje od spodobno urejenega manjšega gradbišča.

V četrtek 4. 10. 2007 smo začeli z zemeljskimi deli:

  • površinski odriv humusa v debelini 20 cm

Odriv humusa
Odriv humusa

  • široki izkop za temelje
  • planiranje temeljnih tal
  • naprava in komprimiranje tamponskega nasutja
  • izdelava_in_utrjevanje_tampona.jpg
    Izdelava in utrjevanje tampona

    Omeniti moram, da bosta na zahodni strani poleg stanovanjske hiše še dva manjša pomožna objekta. Nadstrešnica
    za dva avtomobila in lopa za shranjevanje vrtnega orodja ter koles. Zemeljska dela in temelje za omenjena objekta bomo izdelali takoj po zaključku večjih gradbenih del na stanovanjski hiši. 

     

     


    Kronološki pregled pomembnejših dogodkov pred začetkom gradnje

    oktober 2, 2007

    V mesecu marcu l. 2005 izvem od poslovnega partnerja za lokacijo gradbene parcele v Šentjurju pri Celju. Z ženo takoj opraviva ogled omenjene parcele. Ugotovitev: lepa južno orientirana lega, nobenih naravnih ovir (dreves in stavb), ki bi povzročale senco, rahel nagib terena in ugodna cena. Kupiva takoj!

    Parcela z orientacijo na jug

    Parcela z orientacijo na jug

    V mesecu oktobru l. 2006 začnemo v mojem matičnem podjetju Xella porobeton SI, d.o.o. s pripravami za izdelavo projektov PGD, PZI dveh tipskih nizkoenergijskih “3” litrskih YTONG hiš.

    Sam sem bil določen za vodjo tega projekta. Idejne rešitve za omenjena projekta so na podlagi natečaja izdelali študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Po predhodnem izboru sta naročilo projektov PGD, PZI za prvo in drugo nagrajeni idejni rešitvi izvedli dve priznani projektantski hiši iz Maribora. 

    Moji ženi predstavim enega izmed tipskih projektov z imenom “MOJA”. To je sodobno oblikovana hiša, ki ima takšno konceptualno zasnovo kot jo predpisuje standard in smernice za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih objektov, hkrati pa nudi funkcionalno izrabo površin. Odločitev za gradnjo hiše na podlagi predstavljenega tipskega projekta je bila sprejeta razmeroma hitro.

    V drugi polovici meseca aprila 2007 sem pričel z zbiranjem projektnih pogojev, soglasja na projektne rešitve so bila izdana razmeroma hitro. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je bil dokončan v prvi polovici junija 2007. Sledi še plačilo 9.900 EUR komunalnega prispevka in 18. 7. 2007 je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

    Za izvajalca gradbeno-obrtniških del do III. faze sem izbral podjetje Cigrad d.o.o. iz Šoštanja.

    Geodeti so zakoličbo objekta izvedli 24. 9. 2007. 


    Gradnja nizkoenergijske “dvolitrske” tipske YTONG hiše “MOJA”

    oktober 2, 2007

    UVOD

    V uvodu bi rad poudaril, da ne nameravam v pričujočem spletnem dnevniku pisati o teoretičnih osnovah in standardih nizkoenergijske in pasivne gradnje, temveč skozi besedo in sliko prikazati praktične izkušnje pri gradnji tovrstnega objekta.

    Naša stanovanjska hiša je nekakšen kompromis med trilitrsko in pasivno hišo. Odločitev za takšno gradnjo ni bila težka, saj sem sam vnet zagovornik gradnje energetsko učinkovitih (nizkoenergijskih in pasivnih) objektov. Po izobrazbi sem diplomirani inženir gradbeništva. Diplomiral sem na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru na temo “Tehnično-tehnološki in ekonomski vidik gradnje pasivnih hiš”.

    Tema pasivne in nizkoenergijske gradnje se nekako prepleta tudi skozi mojo poklicno kariero,  povezana je bila z mojim študijem in sedaj z gradnjo naše hiše. Kakšno naključje!

    V spletnem dnevniku bom predstavil (fotodokumentiral in izrisal) vse postopke in detajle, ki bodo izvedeni na našem objektu in so plod zadnjih dognanj stroke ter se nanašajo na gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela. Za energetsko učinkovitost stavbe  so nedvomno pomembna naslednja dejstva:

    • skrbno in natančno izdelana projektna dokumentacija PZI z vsemi detalji, pri čemer je zelo pomembno tesno sodelovanje vseh strokovnjakov že v začetni fazi nastajanja projekta;
    • natančna, konsekventna in kvalitetna izvedba vseh ključnih kostrukcijskih sklopov stavbe;
    • skrben nadzor nad izvedbo gradbeno-obrtniških in instalacijskih del. 

    Moja usmerjenost je jasna: “Dvolitrska” nizkoenergijska hiša s porabo energije za ogrevanje 20 kWh/m2a oz. 2 l kurilnega olja/m2 ogrevane površine.   

    Predvideni rok za izgradnjo hiše je 18 mesecev.